Samostojna razstav Dušan Miška

V galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona je član kluba Dušan Miška pripravil fotografsko razstavo "Plesna Doživetja". Odprtje razstave bo v petek 8.maja 2015 ob 19 uri.

DUŠAN GORAST MIŠKA, se je začel resneje ukvarjati s fotografijo leta 1974. Medijsko okolje je bilo v tistih časih črno belo. Taka sta bila tisk in televizija. Barvne posnetke smo gledali samo na filmskem platnu. Uporaba barvne fotografije v izrazne namene je predstavljala noviteto tudi za zahodni, tehnološko razvitejši svet. Vplivi novih fotografskih trendov, ki jih je zaznaval preko zahodne meje, so mu vzbudili negativni odnos do zapoznelega neorealizma, ki je prevladoval v takratni črno beli fotografski jugoslovanski fotografski stvarnosti. Afiniteta do barv in navedeno izhodišče so bili glavni razlogi, da se je v nasprotju s tedanjo prakso, ki je vodila v univerzalnost, odločil preizkusiti izključno v barvni fotografiji. Izkazal se je za nadarjenega fotografa. V letih 1976 do 1984 se je po evidencah Fotografske zveze Jugoslavije uvrščal med najuspešnejše jugoslovanske fotografe. Bil je aktivni borec za enako vrednotenje barvne in črno bele fotografije. S svojo aktivnostjo je pomembno prispeval k uveljavitvi novogoriške šole barvne fotografije. Od leta 1972 aktivno sodeluje v klubskem življenju. Pri mentorskem delu je neusmiljen kritik in zagovornik visokih estetskih in izraznih kriterijev. Zagovarja stališče , da za kriterij dobrega fotografa ni dovolj obvladovanje tehnike, ampak sta pogoj tudi splošna razgledanost in estetska izobraženost.

NESLUTENA DOŽIVETJA

 Božidar Jakac je bil neposreden: Če nimaš več načrtov, če nehaš ustvarjati, si mrtev. Ko dosežejo mojstrski naslov, se večina fotografov preneha ukvarjati z izrazno fotografijo. Ne oni sami ne mi ne bomo nikoli izvedeli, kaj vse bi še lahko dali slovenskemu avtorskemu svetlopisju. Za razliko od njih Dušan Miška ostaja v središču dogajanja. Svetuje, študira, raziskuje, fotografira, snuje nove cikle. Med nami je novorojena razstava Plesna doživetja. Plesalce pogosto fotografirajo z dolgimi časi, tako da se figure spremenijo  v megličaste zabrise. Izhodiščni motiv samo slutimo ali pa sploh ni več prepoznaven. Dušan Miška je stopil korak naprej. Z naknadno obdelavo posnetkov je poklical plesalce nazaj, vendar v spremenjeni, močno ekspresivni obliki. Figure izgubijo osebne lastnosti in postanejo univerzalne. Nimajo več obrazov ali so ti spremenjeni v nekakšne karikature. Prvo besedo dobijo gibanje, odnos med plesalci, napetost med skupinami, kontrastno in nekontrastno komponiranje barv. Tako Ples 706 tekmuje s klasičnimi slikarskimi platni. V ospredju imamo zlito skupino plesalcev. Obrazi so slikarsko prazni. Ne narekujejo nam doživljanja. Izstopajo obleke plesalk v modri, vijoličasti in rdeči barvi. Obrednosti trenutka in nadčasovnosti ne motijo. V ozadju se plesalci zlivajo s črnimi gledalci. Slišimo neizrečene besede. Prisluhnemo samemu sebi. Mogoče mladosti. Ples 495: Zgornje polovice plesalcev razigrano plešejo. Ne slutijo, da se spodnji deli teles spreminjajo v okostja. Ples 770: Ne plešejo plesalci, življenje pleše z njimi. Ples 356: V ozadju stojijo neizprosne figure. Pred njimi je na tleh človeška gmota, ki bolj kot na plesalca spominja na Miheličevega mrtvega kurenta. Čeprav je razstava zamejena s plesno tematiko, preseneča raznolikost motivov. Domišljijski svet Dušana Miške budi v nas številne miselne in čustvene odzive. To ni poceni koketiranje s publiko, to ni lepotnost, to je lepota, to je življenje. Razstavo Plesna doživetja ocenjujemo kot enega izmed vrhuncev sodobne slovenske fotografske scene.

Rafael Podobnik, MF FZS, EFIAP/p